Pred dnevi sem našla zanimiv članek o šeškanju otrok. Napisana vsebina mi je dala misliti, kaj vse lahko “nedolžno” šeškanju povzroči otroku, zato sem se obrnila na avtorja članka ter ga prosila za dovoljenje objave na našem portalu Varstvootrok.com. Dobila sem pozitiven odgovor, da članek g. Andreja lahko delimo naprej z vami, starši in vzgojitelji otrok, saj si g. Andrej želi, da se informacije delijo naprej!
V 29 državah1 po svetu je nezakonito, da starš, učitelj ali kdorkoli drug našeška otroka, 113 držav prepoveduje telesno kaznovanje v šolah. Toda v Sloveniji, severni Ameriki in drugod v zahodnem svetu fizično kaznovanje s strani staršev, dokler le to ni hudo, še vedno velja kot potrebno discipliniranje, dopuščeno in na žalost celo spodbujano.
V zadnjih nekaj letih so mnogi psihiatri, sociološki raziskovalci in starši priporočili, da resno razmislimo o prepovedi fizičnega kaznovanja otrok. Najpomembnejši razlog po mnenju dr. Peter Newella, koordinatorja organizacije End Punishment of Children (EPOCH)2 je, da »imajo vsi ljudje pravico do varstva njihove telesne integritete in otroci so ljudje«.3
- Pretepanje otrok jih nauči, da sami postanejo pretepači. Obsežni podatki raziskav so sedaj na voljo v podporo neposredne povezave med telesnim kaznovanjem v otroštvu in agresivnim ali nasilnim vedenjem v najstniških in odraslih letih. Dobesedno skoraj vsi najbolj nevarni kriminalci so v otroštvu doživeli redne grožnje in kaznovanje. To je načrt narave, otroci se naučijo stališča in vedenja z opazovanjem in posnemanjem dejanj staršev, dobro ali slabo. Zato je odgovornost staršev, da postavijo zgled sočutja in modrosti.
- V mnogih primerih t.i. »slabega vedenja« se otrok preprosto odziva na edini način, ki se lahko, glede na njegovo starost in izkušnje, zaradi zanemarjanja njegovih osnovnih potreb. Med temi potrebami so: pravilno spanje in prehranjevanje, zdravljenje skritih alergij, svež zrak, gibanje in dovolj svobode za raziskovanje sveta okoli sebe. Toda njegova največja potreba je nedeljena pozornost svojih staršev. V teh hitrih in prezasedenih časih je le nekaj otrok deležnih dovolj časa in pozornosti svojih staršev, ki so pogostokrat preveč raztreseni z lastnimi težavami in skrbmi, da bi ravnali s svojimi otroci s potrpežljivostjo in empatijo. Zagotovo je narobe in nepravično kaznovati otroka za odzivanje na naraven način, ko so njegove potrebe zanemarjene. Iz tega razloga kazen ni le neučinkovita na dolgi rok, prav tako je jasno tudi nepravična.
- Kaznovanje odvrača otroka od učenja reševanja konfliktov na učinkovit in human način. Kot je zapisal pedagog John Holt: »Ko otroka ustrašimo, na mestu ustavimo učenje.« Kaznovan otrok postane soočen z občutki jeze in fantazijami maščevanja in je tako oropan možnosti, da se nauči učinkovitejših metod reševanja problemov pred njim. Tako se kaznovan otrok nauči le malo o tem kako ravnati, ali preprečiti podobne situacije v prihodnje.
- Besedna zveza »Spare the rod and spoil the child« ni iz biblije, ampak iz Samuel Butlerjeve »Hudibras« satirične pesmi iz 17. stoletja. Pesem, kot njegov roman The Way of All Flesh je napisana, da izpostavi in obsodi nasilje nad otroci. Ironično je, da je ta stavek sedaj uporabljen pri utemeljevanju telesnega kaznovanja in drugih kaznovalnih ukrepov proti otrokom.
- Kazen posega v vez med staršem in otrokom, saj ni v človeški naravi, da bi čutili ljubezen do nekoga, ki nas prizadene. Resnični duh sodelovanja, ki si ga vsak starš želi, se lahko pojavi le skozi močno vez, ki temelji na vzajemnih čustvih ljubezni in spoštovanja. Kazen, tudi če se zdi da deluje, lahko proizvede le navidezno lepo vedenje, ki temelji na strahu, ki bo izginil, ko otrok postane dovolj star, da se upre. Nasprotno temu pa se bo sodelovanje, ki temelji na spoštovanju trajalo trajno in prineslo mnoga leta medsebojne sreče, ko se otroci in starši postarajo.
- Mnogi starši se v svojem otroštvu nikoli niso naučili, da obstajajo pozitivni načini razumevanja z otroki. Ko kazen ne doseže želenih ciljev in se eden od staršev ne zaveda alternativnih metod, se lahko kazen stopnjuje do pogostejših in nevarnejših dejanj zoper otroka.
- Jeza in frustracije, ki jih otroci ne morejo varno izraziti se shranijo v notranjosti; jezni najstniki ne padejo z neba. Jeza, ki se je dolga leta kopičila lahko šokira starše, ko se otrok počuti dovolj močnega, da izrazi bes. Kazen lahko na videz in na kratki rok proizvede »lepo vedenje« v zgodnjih letih, vendar vedno za visoko ceno, ki jo plačajo starši in družba kot celota, ko otrok vstopi v mladost in zgodnjo odraslost.
- Šeškanje po zadnjici, erogeni coni, v otroštvu lahko ustvari v otrokovem umu asociacijo med bolečino in spolnim užitkom in privede do težav v odrasli dobi. Oglasi v alternativnih časopisih »zaželeno šeškanje« potrjujejo žalostne posledice te zmede bolečine in užitka. Če otrok dobi malo starševske pozornosti, razen kadar je kaznovan, bo otrok v glavi združil še ta koncept bolečine in užitka. Otrok bo v tej situaciji imel malo samozavesti, saj meni, da si ne zasluži boljšega. Za več informacij o tem si oglejte »The Sexual Dangers of Spanking Children«. Tudi relativno zmerno šeškanje je lahko fizično nevarno. Udarci po spodnjem delu hrbtenice pošiljajo udarne valove vzdolž hrbtenice in lahko poškodujejo otroka. Razširjenost bolečine v križu med odraslimi v naši družbi ima lahko korenine v kaznovanju iz otroštva. Nekateri otroci so postali paralizirani zaradi poškodb živca od šeškanja, in nekateri so zaradi nediagnosticiranih zdravstvenih zapletov, umrli po milem traplanju.
- Telesno kaznovanje daje nevarno in nepravično sporočilo, da »premoč daje pravico«, da je dopustno, da prizadeneš nekoga drugega pod pogojem, da so manjši in šibkejši. Otrok ugotovi, da je grdo ravnanje z mlajšimi in manjšimi otroci dopustno. Ko postane odrasel, čuti le malo sočutja do tistih, ki imajo manj sreče kot on in se boji tistih, ki so še močnejši. To bo oviralo vzpostavitev pomenljivih odnosov, ki so tako bistvenega pomena za čustveno izpolnjeno življenje.
- Ker se otroci učijo s pomočjo modeliranja staršev, fizično kaznovanje sporoča in uči, da je udarjanje primeren način izražanja čustev in reševanje problemov. Če otrok starša ne opazuje pri reševanju problemov na ustvarjalen in human način, je zanj težko, da se tega nauči in to stori tudi sam. Iz tega razloga se neusposobljeno starševstvo prenaša iz roda v rod.
Nežna navodila, ki jih podpira močna ljubezen in spoštovanje je edini zares učinkovit način, da bi dosegli hvalevredno vedenje, ki temelji na močnih notranjih vrednotah, namesto navideznega »dobrega« vedenja, ki temelji le na strahu.
Vir: http://wearechange.si
1. Švedska, Finska, Danska, Norveška, Avstrija, Ciper, Hrvaška, Latvija, Izrael, Nemčija, Bolgarija, Islandija, Romunija, Ukrajina, Madžarska, Grčija, Nizozemska, Nova Zelandija, Portugalska, Urugvaj, Venezuela, Španija, Republika Moldavija, Costa Rica, Luksemburg, Liechtenstein, Tunizija, Poljska in Kenija. (Vir: Global Initiative to End Corporal Punishment of Children)
2 EPOCH svetu, 77 Holloway Road, London N78JZ UK
3. Personal communication.
