Čustvena inteligenca otrok

Čustvena inteligenca v naših življenjih igra večjo vlogo kot si mogoče lahko mislimo in priznamo. Pomembnejša je kot inteligenčni kvocient. Koliko imamo razvito se odraža v naši kvaliteti življenja.  Vključuje odnos, ki ga imamo do sebe, kako se znamo obvladati in kakšno razumevanje sveta imamo.

Z drugimi besedami je čustvena inteligenca sposobnost prepoznavanja, uporabe, razumevanja in obvladanja čustev za osebno rast. Odnos, ki ga razvijemo do sebe in sveta pa se začne že v rosnih letih, ko pridemo na ta svet kot majhni dojenčki. Smo kot nepopisan list na katerega se bodo s časom odtisnili določeni miselni vzorci, ki jih bomo ustvarili s pomočjo okolice v kateri bomo odraščali. V prvi vrsti na naš razvoj čustvene inteligence vplivajo starši. Koliko pa se bodo naši starši tega zavedali pa je odvisno od njihove stopnje razvitosti čustvene inteligence.

Ko enkrat postanemo starši prevzamemo veliko odgovornost za majhno bitjece. Vzgoja je vse prej kot enostavna in vedno smo soočeni z raznimi izzivi, ki jih starševstvo prinaša. Vsi si želimo vzgojiti čuteče, odporne in čustveno trde otroke. Želimo pa tudi, da bi imeli dobro samopodobo, da bi se dobro znašli v svetu in bili dolgoročno uspešni. Da pa bi se vse naše želje uresničile moramo začeti že zgodaj.

Učenje čustvene inteligence je veščina, ki bo obogatila naše otroke na dolgi rok. Dobra novica je, da je obvladanje čustvene inteligence nekaj kar se lahko uči vsak. Kot starš se mora vsak zase vprašati koliko čustvene inteligence premore in kaj skozi sebe sporoča svojemu otroku. Ena od vej čustvene inteligence je preverjanje resničnosti skozi katero lahko prepoznamo morebitne napake, ki jih delamo pri vzgoji kar je vzgib, da v prihodnje popravimo in poskušamo otroku podati čim več zdravih vzorcev, da bi bil lahko kot odrasel človek sposoben srečnega življenja.

čustva-otrok
Otroka je dobro naučiti zdravega pogleda na samega sebe. Naučite ga samozavesti. Naj se zaveda, da je krasen tak kot je. Pustite mu, da izraža svoja čustva. Ko fantu rečemo, da fantki ne jokajo si lahko ustvari napačno sliko, da je izražanje žalosti skozi jok nekaj kar ne sme početi in tako v prihodnje začne čustva držati v sebi kar mu kasneje v življenju lahko prinese težave. Kadar so naši otroci žalostni, razočarani, jezni itd., jih pospremimo z besedami, da razumemo njihova čustva in jim s tem damo vedeti, da je prav, da jih izražajo. Če se štiri letnik jezi ker mu niste hoteli ugoditi glede določene želje povejte, da razumete njegovo jezo ampak, da so pravila v hiši drugačna. S tem pokažete razumevanje in dopuščate izražanje čustev a vseeno daste jasno vedeti, da ne more vedno dobiti vse kar si želi.

Učenje samostojnosti je tudi del čustvene inteligence saj tako otroke pripravimo na svet tam zunaj. Ne vskočite vedno, kadar se vam zdi, da otroku nekaj ne gre. Bodite potrpežljivi in počakajte, da se otrok sam obleče pa čeprav to traja malce dlje. Pustite mu, da si sam izbere oblačila pa čeprav se na koncu obleče barvno neskladno. Izbira hobijev naj bo njegova izbira in ne vaša. Vsi ti preprosti prijemu mu lahko služijo pri razvijanju samostojnosti. Do sveta okoli sebe naj otrok razvije empatijo ali drugače rečeno sposobnost vživljanja v drugega. Brez te veščine je lahko oropan za dobre odnose.

Učenje te veščine je odvisno od starosti vašega otroka. Novorojenček se še ne zaveda, da je oseba, ločena od drugih zato je empatija v njegovem primeru sporno vprašanje. Dvoletnik bo lahko izbral empatijo samo za konkretne stvari, ki jih lahko vidi ali sliše. Na primer, ko vas vidi, da se udarite in zastokate, se malček skloni k vam in vas reče, da vam bo popihal mesto kjer ste se udarili.

Zlata leta za učenje empatije so osnovnošolski otroci. Zmožni so se vživljati v druge a niso še podlegli najstniški egocentričnosti. Pomagajte mu razmišljati o stiskah drugih ljudi in se vživljati v njihovo situacijo. Če vidite brezdomca ga povprašajte o tem kaj si misli o tem, da človek nima strehe nad glavo in mu na ta način pomagajte razumeti stisko drugega. Znanje optimizma mu bo v pomoč, da bo na vsako življenjsko situaciji gledal v pozitivni luči. Optimizem pa se razvije skozi vztrajnost. Lahko, da vaš sin trenutno ne blešči najbolje pri igranju nogometa in mu ne uspe dati nobenega gola. Ko bo znal vztrajati kljub temu, da mu ne gre a nogomet vseeno rad igra, je v njem optimizem, ki mu ne pusti, da bi se vdal in vse skupaj pustil.

Vaša naloga je, da ga v takih situacijah znate pohvaliti in opogumiti. Tako bo otrok vedel, da ima vašo podporo in bo vztrajal naprej. Pri vsem skupaj pa ne pozabite, da ste otroku za vzgled in je dobro, da vse veščine čustvene inteligence obvladate sami saj le tako predate štafeto naprej na svojega otroka.
Na tem mestu sem omenila le nekaj vej čustvene inteligence. Priporočam vam, da si priskrbite knjigo o čustveni inteligenci otrok in se seznanite z njo. Dobra knjiga na to temo je Čustvena inteligenca pri otrocih pisateljice Dr. Korrel Kanoy.

Tovrstno znanje bo vaše otroke resnično obogatilo za celo življenje in, če bi vsak starš učil svoje otroke teh veščin bi bil svet polen zadovoljnih in srečnih ljudi in to je prav tisto kar si želimo. Svet sreče in miru.

Članek je prispevala: Alja Aljančič

Dodaj odgovor