Življenje v sodobnem svetu je srečevanje različnih kultur in načinov življenja, soočanje z raznolikostjo in drugačnostjo. Učenje in pridobivanje spretnosti o drugih ljudeh, njihovih zgodovinskih posebnostih, načinih življenja ter kako živeti z ‘drugimi’ in ‘drugačnimi’, je izziv tudi za starše.
Svet je postal majhna skupnost različnih kultur, načinov življenja in tradicij. Ravno ta raznolikost nam omogoča, da lahko osebnostno rastemo, se razvijamo, širimo svoja znanja in obzorja ter spoznavamo drugačnost.
V tem smo uspešni, če naši pogledi temeljijo na medsebojnemu spoštovanju med posamezniki in skupinami z različnimi ozadji ter razumevanju le-teh, da odpravimo predsodke in stereotipe v življenju nasploh.
Predšolski otrok odrašča tako v svoji družini kot v družbi, kjer si pridobiva izkušnje in spoznanja ter oblikuje vrednote, na osnovi katerih si ustvari svoj lasten odnos do življenjskega okolja in življenja nasploh.
Zelo pomembno je, da spodbujamo iniciative otroka in njegovo aktivno udeležbo od iskanja informacij, njihovega urejanja, do odgovorov. Ta način spodbujanja raziskovanja prispeva k večji trajnosti znanja in tudi učnih rezultatov.
Rdeča nit pri vzgoji naj bi bila želja, da poleg vključevanja v lastno kulturo in nacionalno tradicijo, spoznavamo in se seznanjamo z drugimi kulturami in civilizacijami, vzgajamo odnose medsebojne strpnosti in spoštovanje drugačnosti.
Odlično je, če se družite s starši otrok iz tujine, da otroku predstavijo svojo deželo: kulturo, običaje, kulinariko… Starši so s sobivanjem v različnih dejavnostih dober partner s področja spoznavanja tuje kulture. Slovenski starši pa lahko približamo našo deželo tujcem, in s tem pripomorejo hitrejšemu vključevanju tujih družin v naš prostor.
Pomen medkulturne vzgoje otroka
Vzgoja in izobraževanje dobivata v predšolskem obdobju nov pomen za vseživljenjsko učenje in vzgojo za aktivno državljanstvo.
V zgodnjem otroštvu se pojavljajo osnove za uspešno pridobivanje vseh temeljnih spretnosti in veščin, ki jih bo otrok potreboval kasneje v življenju, ter temelj za sobivanje v družbi.
Naloga starša je, da poskrbi da bo otrok znal pozitivno razmišljati in se vključevati v interakcijo z drugimi, da bo kritično razmišljal in zavrnil stereotipe.
V kontekstu spoznavanja novih kultur, različnosti in razvijanja medkulturnih kompetenc je družbeno in socialno okolje zelo pomembno.
Medkulturna vzgoja otroka
Osnovni cilj medkulturne vzgoje je, da se zavzemamo za krepitev obojestranskih odnosov: med družbami in med večinskimi ter manjšinskimi skupinami.
S tem si prizadevamo za raznolikost, ki temelji na enakopravnosti, za priznavanje in spoštovanje kulturnih in drugih manjšinskih skupin ter mirno reševanje konfliktov.
Medkulturna družba zagotavlja življenje v razmerah enakopravnosti za vse družbene skupine, ne glede na kulturo, življenjski slog ali poreklo. To pa pomeni vzpostavljanje novih odnosov sodelovanja in vključevanja v polno družbeno življenje, ne le za ljudi, ki sodijo v druge kulturne skupine, pač pa tudi za skupine ljudi, ki jih pogosto opredeljujemo kot ‘ranljive skupine’ prebivalstva (invalidne osebe, otroci s posebnimi potrebami, osebe z duševnimi težavami…) in subkulture.
Kulturna raznolikost nam predstavlja obogatitev in izziv, istočasno pa zahteva koncept družbene solidarnosti.
Uspešna vključitev je pogojena s pripravljenostjo vzpostavitve medkulturnega dialoga in spoštljive izmenjave pogledov tako s starši kot otroci.
Integracija medkulturnih vsebin nudi otrokom obogateno izkušnjo pridobivanja znanja na področje medkulturne vzgoje, skozi različne vrste socialnih iger, ki vabijo k sodelovanju in povezovanju, otroci krepijo občutek pripadnosti skupini in pozitivno samopodobo.
Socialne igre predstavljajo privlačen način spoznavanja in združevanje igre s humorjem, kar je pomembno za uspešno socialno učenje. Otrokom omogočajo, da se učijo iz lastne – neposredne – izkušnje, zato so primerne za urjenje socialnih spretnosti in veščin.
S socialnimi igrami želimo doseči socialno občutljivost in spretnost, ter vplivati na kakovost vrstniških odnosov.
Otrokove dejavnosti naj bodo zasnovani tako, da otroci čim več novih stvari odkrivajo sami, se spomnijo na kakšen način bi neko stvar rešili, kaj bi še raziskali…
Dobra praksa medsebojnega povezovanja
Naj imajo otroci možnost preko projektov spoznavati različne kulture, običaje, kulinariko. Povabite k sodelovanju vse mamice, očke ali njihove znance, ki lahko predstavijo svojo deželo na neposreden način.
Za konec…
Otrokom nudite številne možnosti za pridobivanje življenjskih spretnosti in navad ter oblikovanje vrednot.
S krepitvijo samopodobe spodbujamo razvoj otroka v celoti, predvsem pa čustvene in socialne komponente ter miselni tok.
Starši igramo ključno vlogo pri spodbujanju medkulturnega dialoga med otroki. Naša vloga v procesu socializacije ni le v prenašanju znanja temveč smo vzorniki, ki sooblikujemo temelje za odgovorno in pravično delovanje posameznikov v družbi.
Otroke naučimo poslušati in spoštovati drugačne in drugače misleče, gradimo dialog in rešujemo konflikte na miren način.
Skubin Juretič Mirijam
Mednarodni vrtec Mali svet
